Pa spet malo flancanja. Kaj vse smo tokrat počeli in kaj novega smo se naučili...  Med tednom pridno spremljamo vremenske napovedi in upamo na lepe vikende. In glej, sreča je bila ponovno na naši strani.

Pretekli vikend (7. in 8. julij) smo se ponovno mudili pod Tofano in v njeni okolici. Andrej in Marko sta imela še dva garaška dneva, v katerih sta uspešno zaključila z nadelavo nove smeri. Novo nastala 500 metrska smer še nima imena, niti ocene, saj čaka na prvo prosto ponovitev njunih avtorjev. Po besedah Andreja in Markota bo šlo za eno resnejših smeri, z velikimi runouti, iskanjem linije, nameščanjem premičnega varovanja, dobrimi prehodi čez zelo previsno steno (v zgornjem delu smeri se stena prevesi za več kot 25m!); smer v kateri bodo potrebna predvsem "jajca". Odličen izziv za Andreja in Markota, predvsem pa veliko veselje, da jima je uspelo narediti novo smer, tudi v Dolomitih.

Z Alenko sva se isti vikend pridno podili po ostenju Lastoni di Formin. Skoraj preveč visokoletečih načrtov se je podilo po moji glavi... Pravzaprav sem nama-sebi izbrala kar zahtevne cilje, dve smeri ki posegata v osmo stopnjo. Prvi dan težjo, resnejšo in orng moško navrtano Sternijevo smer Gente di Mare (7a, 6c obl. 300m). Ker sem vse plezala naprej, me je smer dobesedno izpila. Bila sem več kot vidno zadovoljna, da mi je vse ratalo preplezat NP, a na samostoječem stolpu, po krepkih 150m sem bila čisto izžeta za ta dan. Iz vrha stolpa sva abzajlali in pustili da bo to moj projekt za naslednjič. Nadaljevanje smeri je sila nenavadno: iz stolpa najprej abzajlaš 60m in nato s plezanjem nadaljuješ po sosednji steni. Hecno pa je, ker imaš iz vrha stolpa štant naslednjega cuga le 10m vstran, a je vmes luft...  Bi pasala ena gurtna speljana čez... Odlična smer za preizkušanje forme! Naslednji dan sva se nato zapodile v smer Love my dog (6c+/7a, 6b+ obl. 300m), katero sem preplezala v vodstvu, vse NP razen najtežjega raztežaja , kjer sem v prvo zeznila kombinacijo in pa prvega cuga 5b, ki sem ga prepustila Aliki,  na vse moje izzive pripravljeni soplezalki. Po mojem občutku gre za malo težjo smer kot je S. Tegolina, ponuja pa tudi plezanje po malce drugačni skali.

Naslednji vikend (14. in 15.julij) je bilo napovedano carsko vreme, pravzaprav prvi pravi lepi vikend primeren za res dolge stene. In z Andrejem sva se takoj zapodila v ostenje Marmolade. Od našega zadnjega plezanja v Marmoladi so minila že debela štiri leta in prav fino je bilo spet občudovat to mogočno steno, iskati svizce, bivati na eni bolj prijaznih koč v Dolomitih in seveda plezat, plezat, plezat... Prvi dan sva na Andrejevo željo šla pokukat v smer Kokotler. K sreči je najtežji raztežaj kar takoj na začetku (po vodničku 7c, po Andrejevem mnenju krepka 7c+). Malce previsna plata, s težkimi prehodi in težko kombinacijo za nagruntat je Andreju sprva vzela kar dve uri. Ko je v tretjem poskusu zmanjkalo moči in kože na prstih je bilo priti do štanta prava borba z vmesnimi dolgimi padci... Projekt za spočite mišice, za sveže prste, za naslednjič...

Naslednji dan sva načrtovala veliko turo, preplezati sva želela eno bolj slavnih smeri v ostenju Marmolade, smer Tempi Moderni (VII+/VIII, VII+ obl. ; 830m višine, 1155m dolžine, 28R). Žal s svitom nisva bila edina na prvem težjem raztežaju, s tem ciljem. Pred nama je bilo kar 7 plezalcev! Davek za takšne smeri, kjerkoli po svetu. Soočila sva se z visečim grozdom plezalcev, ki so v prvem težkem raztežaju (VIII) sopihali, se vlekli, žemarili, nato pa vso smer na naju veselo metali kamenje. Ko sva le prišla na vrsto sva videla čemu vse jamranje prej, raztežaj je res najtežji v smeri, mrzlo je bilo in takoj je treba stiskat in džemat. Kljub vsemu sva oba ta cug in v nadaljevanju še celotno smer preplezala prosto, Tanja težje raztežaje kot druga.

S svojim dosežkom, dolžino smeri in resnostjo plezanja skozi skoraj celotno smer (razen dveh res lažjih raztežajev) sva bila ob koncu dneva več kot zadovoljna in neskončno vesela! V zgornjem delu sva spet naletela na grozd, ki je poskrbel, da sva izplezala z zahajajočim soncem. S seboj sva imela kar tri različne skice, najbolj naju je zadovoljila in prepričala skica iz PlanetMountain. Oba sva mnenja, da gre za v vseh pogledih veliko smer, da jo moraš ves čas plezat, da so nekatere petke in trojke sila navite. Še brez lučk sva sestopla čez izginjajoč ledenik do sedla, neverjetno hitro dobila štop v dolino in pripešačila do avta tik preden se je iztekel Andrejev rojstni dan. Seveda sva dan zalila s šampanjcem in rojstnodnevno torto. Da sva prišla v MB le dobro uro pred Andrejevo službo...je pa zgolj postranska stvar ob tako polnem dnevu.

Več slik in informacij o smeri Tempi moderni najdete pod rubriko SMERI: http://www.grmoclimb.net/?str=502&aid=20

Skorajšnji slavljenec pod eno izmed boljših in resnejših ostenij v Dolomitih in širši okolici. GRANDE smeri in odlično plezanje.