Mimo Black Canyona sva se odpravila v gorovje San Juan pogledat kaj se tam takšnega skriva, da morajo vsi klajmberji tja. Ouray ponuja neskončne možnosti za ledne plezalce s svojimi več kot 160 smermi v kanjonu nad mestecem. Neverjetno kaj so si zmislili in kako dober magnet so umetno zaledeneli kilometri ozkega kanjona. Super lepo na pogled, polno turistov in plezalcev, do 50m dolge ledne smeri in bolj delikatne miksarske smeri, med katerimi so nekatere prave lepotice.

Dva dni sva plezala ledne in miks smeri v kanjonu, en dan pa sva se odpravila v bolj umirjene više ležeče slapove in miks smeri. Preplezala sva lepo kopico smeri (do M8, do WI6). Predvsem jaz sem se malo seznanjala s tukajšnjo trdo skalo v miks smereh. Žal tudi tokrat ni šlo brez bolecin, saj mi je en Američan na ramo vrgel ogromen kos ledu - pravzaprav je krepko spominjalo na letošnjo Patagonijo in Moniko. Sedaj pa imam na rami neke obliže, da mi ven vleče bolečino. Z Andrejem sva sedaj popolen par dveh kriplov:-)
Že čez slaba dva tedna bom pa fajtala na tukajšnjem lednem festivalu - Ouray 2006, kjer bom preizkusila svoje znanje in moc najprej v sredo, 11.1. v open tekmovanju, če se bom dobro odrezala pa še v grande sobotnem finalu. Škiljenje na tekmovalne smeri mi je namignilo na popoln drajtuling v zelo previsni skali. Ojoj.

Hkrati vsem želiva SREČNO 2006 in veliko dobrih smeri, osvojenih gora in toplih nasmeškov !!!