grmoclimb.net Living the Dream.

Zen

 Zadnja odprava

#2 Balkan tour 2014

Več novic iz odprave... 
 
 Zadnje v galeriji

Celotna galerija
2017

 
 Zadnja smer

Podrobneje
Sreča na vrvici, Planjava

 


Novice


Črta pod skalno sezono 2017

Zadnjo plezalno objavo v spletnem plezalnem dnevniku grmoclimb.net sem pred tremi leti zaključil v južni steni Planjave, natančneje v neki s svedrovci na pol opremljeni liniji (za katero se je izkazalo, da je opuščeno delo Blaža Germeka). Seveda me plezanje po tem ni povsem minilo, le časa in zagona za pogosto pisanje in objave mi je zmanjkalo.
 

Začetek letošnjega septembra sva se po večmesečnem usklajevanju (prostih terminov in ustreznega vremena) končno navezala s »starosto« slovenskega alpinizma, Grego Lačnom. Splezala sva lepo in konstantno smerco Casablanca – Magic line (IX-, 200m), nad Bodenbauerjem v Hochchwabu. Ob kratkem dostopu in tudi ne predolgi smeri sva imela obilo časa tudi za »čvek«. Med nešteto temami, ki sva jih obdelala, me je Grega, bolj s spodbudo kot vprašanjem: »Pa zakaj te nič več ne napišeš?«, zadel v žulj. Ja, s časovno distanco ugotavljam, da zapisi in fotografije na grmoclimb.net, ob tem da obveščajo, spodbujajo in usmerjajo mlajše generacije slovenskih alpinistov, pomenijo zame edini pregleden in trajen spomin na dogodivščine, ki jim posvečam največ svojega prostega časa in energije.  

Prav zato sem se odločil, da potegnem črto pod letošnjo skalno sezono in obudim vsaj kampanjsko internetno dokumentiranje.

Pa nadaljujmo tam kjer smo končali, v južni steni Planjave. Po obisku pred tremi leti mi tamkajšnja linija ni dala miru. Leto kasneje, spet v jesenskem času, ko stena ponuja najboljše plezalne pogoje in kraljuje nad porumenelimi macesni Repovega kota, sva se nadnjo spravila z Andrejem Ercegom – Crnim. Po naravni liniji sva (od spodaj) preplezala zadnja dva raztežaja in linijo pripeljala na vrh stene ter dodala še vstopni drugi raztežaj. Ker je Blaž svoj del smeri že (pre)razkošno opremil s svedrovci (ki se žal v drugem raztežaju svetijo tik ob klinih starejše Spominske smeri Cirila Homarja), sva tudi midva smer opremila s svedrovci  (razen tam kjer se prekriva s prej omenjeno smerjo in je potrebno vpeti tri stre kline). Smer, ki je dobila ime Sreča na vrvici, je morala na prosti vzpon počakati še dve leti, do letošnje jeseni, ko sva jo preplezala najprej z Žigo Oražnom, dober teden kasneje pa še z Andrejem Ercegom.

Pa skočimo na začetek moje letošnje skalne sezone. Ker zadnje čase vedno več zimskih in pomladanskih trenutkov preživim v zasvajajočem vjuganju z manj znanih vršacev, iskanju dobrega snega in magične snežne idile so plezalniki zamenjali smuči šele konec aprila. Po klasičnem prvomajskem vplezavanju in »zagrevanju« bolečega križa v Paklenici je konec maja sledila mini ekspedicija v Albanske Alpe. Raziskovalno plezanje v deželi orlov mi že nekaj časa ni dalo miru, zanj pa se je navdušil še moj stari soplezalec Igor Ćorko - Zagorac. Z njim sva ogromno plezala na začetku moje plezalne poti in pred 20 leti nabirala plezalne izkušnje tudi v Yosemitih. Albanija, Albanci, predvsem pa lepi in še vedno zelo prvinski hribi in plezalno neobdelane stene so seveda navdušili. Raj za raziskovalno - avanturistični skalni alpinizem, in to ne kje v kaki zakotni himalajski dolini ampak le dan vožnje od doma! Žal sva  uspela preplezat le dve, pretežno s svedrovci opremljeni smeri v »big wallu« južne stene Maja Arapit, Raki am Arapi, (VIII, 800m) in Tschackalacka, (6c+, 800m). Žal predvsem zato, ker sem se domov vračal avnturistično »razrajcan«, a neizpolnjen. Igor pač ni bil motiviran za kako prvenstveno plezarijo.

Po klasičnem obisku Križevnika, tokrat smeri Vrt bogov (VII+,200m), s Crnim, sem avanturistični in prvenstveni draž  lahko izživel z drugim starim soplezalcem, Silvom Karom. Stari maček je še vedno (ali spet) plezalno in prvenstveno našpičen in (za svoja leta) v zavidljivi formi. Povabil me je v svoje kraljestvo, Planjo. Tam sem pred leti s Tanjo splezal eno bolj resnih in težavnih smeri v naših hribih, Frančkov »Obraz«.  Spodaj Obraz  ovinkari zgoraj pa se zažene v monolitno steno, kjer se skriva skrajno neprijeten podrt previs s slabim varovanjem. Že takrat sem si ogledoval direkten vstop in možnost pobega v logično zajedo levo od Obraza v vršni steni. Seveda je imel linijo ugledano tudi Silvo. Plezarija je bila napeta in kvalitetna, najina naveza pa je delovala tako kot nekoč v patagonskih in karakorumskih iglah, rutinsko in tekoče. Užitek. Johanovo (VII+, 500m), sva posvetila velikanu slovenskega alpinizma Janezu Jegliču.  

V avgustu sva z Nejcem Pozvekom že tradicionalno vodila tabor za perspektivne alpiniste v Alpah. Vodenje tabora za »mladce« je zame plezalni dopust, kjer lahko ponudim svoje izkušnje, znanje in  zagnanost slovenskemu alpinističnemu podmladku, po drugi strani pa z njim vzpostavljam oziroma ohranjam tudi oseben stik. In prav vedno se imamo fajn in se dobro naplezamo. Tokrat smo plezali v in nad čudovito dolino Val di Mello. Mladina se je trudila po svojih močeh, starejši pa tudi nismo zaostajali. Z Nejcem in Tjašo smo med drugim preplezali slavni, a vsaj za moj okus preveč zaraščeni Qualido, smer Magic line (7c, 700m) in alpsko, resno in donečo Via del Inglesi v Piz Badile (VIII+, 600m). Predvsem druga je bila prava alpska tura.

Nekoliko kasneje sva se z Nejcem navezala še pod eno redkih pomembnejših dolomitskih sten, ki je še nisem preplezal – SZ steno Heiligerkreuzkofla. Splezala sva lepo, moderno, a z izjemo dveh svedrov le z nekaj klini opremljeno smer Perla precioza, (IX+, 375m). Plezarija je bila dobra, proti pričakovanjem pa ne preveč težavna. Pravzaprav je isto veljalo tudi za obe omenjeni smeri nad Mellom, ki pravtako sodita v kategorijo krepko precenjenih. Plezalci in alpinisti v stenah vsekakor »iščemo« tudi težave oz. težavne smeri, ne drži pa povsem, da smo zadovoljni če jih ni. Čeprav so bile vse omenjene smeri fine hribovske dogodivščine v dobri družbi, z obilo uživanja v plezanju in občudovanja razgledov, sem nekoliko pogrešal »borbo«, ki sem jo pričakoval.   

Konec avgusta pa sva z Luko Krjncem odkolesarila v julijsko dolino Mrzle vode. Tam sem plezal le led, skala, ki sva jo potipala, pa je bila popolno presenečenje in navdušenje. V severni steni Male lojtrice sva splezala Dekotovo smer Alpska mavrica (7c+, 350m). Čeprav ima smer nekaj »problemov« z linijo, pa fantastično razčlenjen, previsen in kompakten dolomit omogoča perfektno gibanje onkraj vertikale. Neverjetno, v stenah širom po svetu plezam že slaba tri desetletja, pa sem šele sedaj odkril, da imamo tako rekoč pred nosom odlične stene, ki niti slučajno ne zaostajajo za dolomitskimi. Vsekakor si želim fantastično skalo Viševe skupine kmalu spet potipati!

Plezalno sezono smo zaključili v tradicionalni kromirjevi Pakli. Za družinske izlete plezajočih očkov zagotovo ni boljše destinacije daleč naokoli. Odlična plezarija in kup smeri, enostavna logistika,  morje, stari prijatelji in znanci, vedno kdo, ki bi s tabo plezal le par ur ali pa cel dan. Tudi Tanja in Tara z veseljem poplezata ali pa se skupaj odpravimo na plažo ali planinski izlet. Idealne družinske počitnice. V Pakli se še vedno najde tudi kaj, kar še nisem preplezal. Z atijem Lorijem sva se napenjala v novih plezališčih, z atijm Ivekom pa uživala v previsnih šalcah smeri naše generacije, 50 and life to go, (6c, 200m), kot po navadi pa sva se navezala tudi s tato Marinom.  

Kmalu po Pakli je tudi v štajerskih bregih zapadel prvi pravi sneg letošnje zime. In od takrat pa tako ali tako samo še sneži in sneži. Takšno zimo imam rad, hitro, sneženo in belo. Plezalniki so že v kleti, topla skala le še daljni spomin,  psi in smuči pa komaj čakajo na naslednji sprehod in spust!

 

 

Oglejte si fotogalerijo ...
 


just GrmO

2011-02-09
Triglav, impressive winter ascent

Luka Krajnc and Andrej Grmovsek carried out hard winter ascent up the North Face of Triglav (2864m) Sanjski Joža (VI/V,M7+, 1050m).
2010-09-20
How was it in Canada? WILD!

On the expedition to the Cirque of the Unclimbables Tanja and Andrej were fascinated by the sheer wilderness of Canadian North. They went trough real wilderness adventure with lot of good climbing, to much bush hiking and not enough scenic paddling!
2010-07-20
Via Sandro Pertini and Via Cattedrale

Luka Krajnc and Andrej Grmovšek finsihed short visit to the Dolomites with the first free ascent of Via Sandro Pertini, Cima Grande (7c, 250m) and free ascent of the magnificent Via Cattedrale (8a+ or 8a, 650m, 850m long), Marmolada.
2010-01-26
Perfect winter climbing conditions in Slovenian Alps

This winter brings almost unreal conditions to most of the Slovenian alpine walls and an increasing number of Slovenian alpinists found real climbing treasures in the hills!
2009-10-01
Are we afraid of sharks?

Famous and still unclimbed Meru Sharks Fin had turned away jet another climbing team. Beginners lessons for “old experts?” Silvo, Marko and Andrej.
2009-06-18
When everything goes well!

Andrej fight to the end ... and at the end did a one-day free ascent of route Donnafugata, 8a, 750m, Torre Trieste.
2009-05-29
Perfect Morocco

The expedition to Morocco was really great. We were enraptured with its diversity and hospitability of the local people. And especially with unbelievably amounts of reddish walls, one of the best limestone climbing cliffs we know!
2009-03-31
NO winter SIESTA

Amazing busy winter season for Andrej and Marko with some really good and well done routes around Alps like Illuminati and No Siesta! Great climbers on great routes and they don't have any siesta!

2008-09-07
Climbing in South Greenland

Really great climbing expedition, on which we found excelent rock, great weather, many long routes, good friends, beautiful nature and perfect timing.

2008-02-08
Free Mix Lines above Chamonix

Good winter season above Chamonix during which Andrej and Marko were looking for good and chalenging mix routes.


Show all news
Oblikovanje in izvedba: Branko Ivanek, 2005  © [grmoclimb.net] Tanja & Andrej Grmovšek, 2005 - 2017