Od jeseni 2011 sem del skupine za izobraževanje in konference pri Mednarodni zvezi arboristov (ISA) in ob naših rednih telefonskih konferencah na daleč imamo vsako leto tudi sestanek "na bližino". Ker sem edina predstavnica iz Evrope so ti sestanki seveda vedno v ZDA in letos smo ga imeli v Atlanti. Največja ironija je bila, da sem od doma komaj odšla zaradi žledu in posledično veliko dela zame, a ob prihodu v Atlanto sem padla v eno večjih lednih neurij na vzhodni obali ZDA zaradi katere so zaprli celotno državo Georgio! Kar verjeti nisem mogla. Vsi leti so bili za nekaj dni odpovedani, vse ustanove zaprte, avtoceste prazne, ljudje prestrašeni,... Na koncu pa je bilo za centimeter do dva žledu. Ko sem jim pokazala slike iz naših ubogih gozdov in polomljena drevesa v mestih so se samo čudili, da je kaj takšnega sploh mogoče doživeti. Po zanimivih pripetljajih, ki jih kar ni želelo biti konec sem le prispela do Aspna in v hišo moje sestre Ande. In so se začeli polni in aktivni dnevi do konca mojega tokratnega bivanja v ZDA. Luka in Zala sta bila s šolo in aktivnostmi polno zasedena, Anda je v službi že pripravljala poletne super dobre izobraževalne programe na ACESu, Ryan je smučal s klienti in hkrati usklajeval še svojo drugo službo ter bil snubljen za tretjo... Vmes smo imeli večerno navijanje za športnike na olimpijadi v Sočiju. Skoraj vsako jutro sem izvedela, da ima Slovenija medaljo več! Zaradi vseh uspehov, predvsem pa zaradi hokejistov, se je Slovenija kar naenkrat "postavila na zemljevid" mnogih Američanov. Zanimivo je bilo biti Slovenka v dnevih olimpijade, daleč od doma. Andi v letošnjem letu narekuje tempo njeno ubogo in sila boleče koleno, ki je tik pred ponovno operacijo, a vseeno se Anda ne da do konca. Tako smo številne urice preživeli skupaj nekje zunaj, v objemu snega in zimskih radosti. Pestro kot vedno in oditi iz idiličnega Aspna je vedno malce težko. V Slovenijo sem se vrnila ravno 24. februarja, na Lorijevo predavanje v letošnjem prazničnem letu za naše društvo APD Kozjak Maribor, ki praznuje 60. let!
Na spodnji sliki Anda in Luka na "zanimivem" grebenu, ki vodi na vrh Highlands Bowl (3.774 m). Naj "offpiste" mega lokacija v Aspnu, ki je želja mnogih. Od zadnjega smučišča in do vrha pa se mora vsak potruditi s svojimi močmi in Lukcu je bila to mala malca (zato je Anda že rekla, da si naslednjič sam nese smuči ;-). Luka, ki je januarja postal šestletnik brez večjih problemov smuča dvojne črne diamante in ob tokratnem (njegovem četrtem) vzponu na Bowl ga je prvič presmučal brez padca, po G6! Kako je bil ponosen in bravo mali!!! |
