Najina večletna želja - enkrat za spremembo v Cinah plezati pozimi - je prejšnjo soboto postala resničnost. Dostop do koče Auronzo, po zratrakirani cesti, je že malo vlekel na "salonski alpinizem", zato pa je bilo vdiranje skozi klože pod severno steno, tudi do pasu, čisto druga zgodba. Lažje sva zadihala v steni, ki je bila prijazno kopna (no saj je smer velik del res ornk previsna). Tudi temperature, le rahlo pod lediščem, so bile vsaj za ta letni čas zares prijazne. Plezarija je šla kot namazana, prosto. Če bi se preveč obirala naju bi tako ali tako prezeblo! V ogromnih previsih je že malo navijalo, pri pretežno ornk šalcah pa je zato vsaj malce manj nohtalo! Na krožni polici sva bila že zgodaj popoldne in zato ni bilo nobenega razloga, da ne bi, čeprav le v "teniskah" nadaljeval na vrh. Sestopni abzajli so se vseeno zavlekli v noč, vrhunec dneva pa je bilo vsekakor odpičeno nočno sankanje v dolino. Ena prav fajn plezalna dogodivščina! |