Sprva je bilo v sredo, 7.2. za nami puncami naše ODLIČNO predavanje tranGOgirls v Cankarjevem domu. Bilo je res neponovljivo!!! Sploh, ko nam je tehnik sredi predvajanja našega filmčka z nogo (po pomoti?!) za dobro minuto izključil sliko. Se zgodi, hvala vsem gledalcem za vzpodbuden aplavz, ki je prebudil tehnika. Še enkrat hvala CH, ker je bil ob montaži filmčka tolikokrat z nami na vrhu!!! Celoten filmček bo mogoče videti še v prihodnje, najprej v Krškem (četrtek, 15.2.), nato v Mariboru (sreda, 21.2.), ter v Tolminu (petek, 2.3.). Vabljeni!!!
In kako je bilo v Romuniji?! Kar 1200km takšnega in drugačnega asfalta nas je čakalo do končnega cilja. Na pot smo se podali že v sredo ponoči, takoj po našem predavanju, ter čez dobrih 17 ur vožnje le prispeli na našo končno destinacijo. Z nami sta bila še Andrej, ki je pomagal pri premagovanju številnih kilometrov in Marjana, ki je skrbela za dobro vzdušje. Takoj pri prijavi so nas vrgli v mrzlo vodo, saj so zaradi visokih temperatur malce spremenili tekmovalni urnik in hitrost se je pričela isti večer ob 10h. Noro, a ni bilo kaj drugega. Ker je bila tukajšnja hitrost hkrati svetovno prvenstvo sem sprva mislila, da se je tokrat zagotovo udeležim, a pozna ura, cel dan vožnje, hiter tempo zadnjih tednov in kvalifikacije za finale v težavnosti naslednje jutro so bili argumenti za v posteljo. Hitrosti so se izmed naših udeležili le Luka, Matevž in Jernej. Zadnji so nehali plezati v zgodnjih jutranjih urah!
Punce smo imele naslednje jutro kar borbo za v finale. Vse tekmovanje smo plezali na pogled, tako da smo kar nekaj časa prebili v izolaciji. Za en oprimek sem bila ob 4. mesto, seveda mi je spet zmanjkalo časa in tako sem si delila 7. mesto s Korejko. Največja muka je bilo vpenjanje vrvi, ker je bilo tako zverinsko trenje, da sem vse preveč časa in energije porabila za to. Brrrrrr. A kljub temu sem bila nadvse zadovoljna, da sem se že drugič letos prebila v finale, saj je bila konkurenca zelo podobna vsem prejšnjim tekmam. Fantje so imeli dolg dan, saj so njihove kvalifikacije za v polfinale potekale več kot sedem ur. V polfinale se je s svojim stilom plezanja zanesljivo prebil Luka z 10. mestom, za Primoža pa do konca nismo vedeli ali bo v polfinalu ali ne, na koncu je bil po kvalifikacijah na 18. mestu. Matevža (28. mesto) in Jerneja (40. mesto) pa je pri prehodih čez strehe nekoliko zmanjkalo.
Naslednje jutro so fantje začeli s polfinalom. Vse težji gibi, vse daljše smeri kjer je bilo potrebno pokazati svojo moč in znanje. Primož (končno 17. mesto) je plezal prvi, Luka (končno 14. mesto) nekaj časa za njim in oba sta prišla do prvega težjega detajla, nekaj čez sredino smeri. V finale so se spet prebili le najboljši med moškimi, presenetljivo pa je bil najhitreje na vrhu mlad Švicar Patrik.
Ženske smo pričele s plezanjem po tretji uri popoldne in jaz sem otvorila finale. Sprva me je najbolj skrbelo ali bom sploh lahko vstopila, sploh ko mi je Jasna tik pred dvigom noge rekla, da imam samo en poskus, če stopim nazaj dol, je konec. Pa sem se zaštemala na migetajoč hlod in pričela s plezanjem proti vrhu. Ves čas plezanja nekako nisem bila zbrana, čisto preveč me je skrbelo ali me varovalec sploh dobro varuje. Spet sem plezala do svojih trenutnih mej – navilo me je kot pavijana, tako da na koncu sploh nisem več mogla premaknit cepina, kaj šele da bi zadržala blokado ki je bila potrebna za naslednji gib. No, na isto mesto kot jaz sta prišli še dve tekmovalki, tako da bi si lahko tri delile 6. mesto, a po pravilih te razporedijo na podlagi uvrstitve v polfinalu in tako sem dosegla končno 8. mesto. Na moje veliko veselje je tokrat vse tekmice ugnala Petra Muller, sledili sta ji Jenny Lavarda in Stephanie Maureau. Moški finale je bil s postavitvijo smeri in prikazanim plezanjem nadvse veličasten. Zmagal je Evgeny Krivosheitsev, sledila sta mu Markus Bendler in Alexei Tomilov.
Svetovna prvakinja v hitrosti je postala Maša – Maria Shabalina pri ženskah in Fayzullin Igor pri moških.
Skupna razvrstitev pri težavnosti za IWC 2007 (svetovni pokal 2007; tri tekme) je bila pri ženskah (27 tekmovalk) sledeča: 1. Jenny Lavarda 280 točk 2. Petra Muller 245 točk 3. Stephanie Maureau 196 točk ... 7. Tanja Grmovšek 117 točk. In pri moških: 1. Evgeny Krivosheitsev 247 točk 2. Markus Bendler 235 točk 3. Alexei Tomilov 200 točk... 19. Luka Krajnc... 30. Primož Hostnik ... 48. Matevž Vukotič
Več o sami tekmi lahko najdete na naslednji povezavi: http://www.iwcbusteni.ro/
Z mojo prvo sezono v svetovnem pokalu sem nadvse zadovoljna, saj sem dosegla kar dve uvrstitvi v finale. Zdaj vemo zakaj treniramo in kaj so naše slabosti, ki jih moramo odpraviti do naslednje tekmovalne sezone. Sedaj pa plezat v skalo in v hribe! Naslednja faza v letošnjem letu se lahko začne.
Na sliki smo vsi tekmovalci na svečani otvoritvi. Naša reprezentanca je dobila celo našo pravo zastavo, z na roko zašitimi zvezdicami na njej. Ni kar tako. foto: A.Grmovšek |
