Kaj vse se dogaja v mojem svetu?! Bolje bi bilo reči kaj se ne?! Zagotovo največja novica je, da sva z Andrejem še petič postala stric in teta. Naš zadnji dojenček, rojen v petek 25.1. zgodaj zjutraj je mali Luka, ki je trenutno zlati dojenček za njegovo okolico. Čestitke mami Andi in atiju Ryanu pa veliki sestrici Zali!!! Kar nemorem verjet da sva z Ando nekaj dni pred porodom še divjali (bolj ona kot jaz) po Aspenskem smučišču.
Drugače pa sem bila prav ponosna nase, ko sem šla v četrtek v nekaj miljonsko mesto Denver na moj strokovni izpit za arborista. Je bilo sila zanimivo, sploh način opravljanja izpita - kjer smo barvali krogce na izpitnih polah. Pa še v angleščini je bilo vse skupaj in par besed res nisem imela pojma kaj bi naj pomenile... Ko naredim ta izpit bom kot prva pri nas imela strokovni naziv arborist, "certificed arborist" z mednarodno licenco. In za dodatno znanje na področju ki ti je ljubo se splača učit in potrudit. Na mojem plezalnem področju je vse trenutno bolj usmerjeno v trening. Kar pa ne pomeni, da se mi niso sline pocedile ko sem se peljala mimo letos v led oblecenega Vaila. Ledu je toliko kot sva ga dve leti nazaj z Andrejem le sanjala. Do tal se je potegnil celo sloviti Fang, več deset metrov visoka samostoječa ogromna sveča. Upam, da bo še malo počakala, da jo grem zlest! Drugače pa si s postavljanjem boulder smeri služim za plezalne vstope v lokalni telovadnici. Zanimivo, ni kaj.
Je bil pa ta teden tudi predavateljsko pester. V Aspnu sem v ACESu pred dvema letoma imela odlično predavanje in letos je sledilo nadaljevanje, On the Rocks Again. ACES je lokalna neprofitna organizacija, ki skrbi za širjenje znanja o naravi in vsem kar se dogaja z njo. Moje tokratno predavanje je bilo obiskano še bolje kot prvič in je bilo res pravi navdih in motivacija za mnoge. Pokazala sem tudi naš filmcek tranGOgirls z angleškimi podnapisi (Hvala CHF!!!), ki je bil super sprejet. Ker je predavalnica pokala po šivih in mnogi niso uspeli priti bom na željo Ande, ki je bila sredi poroda, naredila ponovitev.
Sem pa imela predavanje tudi v Boulderju, kjer sem več kot deset let nazaj preživela slabo leto dni svojega zivljenja. Ma je zanimivo, da grem čisto vedno ko sem tukaj obiskat to vse večje študentsko mestece, ki se nahaja v podnožju Skalnega gorovja. V veliko veselje mi je bilo, ko me je ekipa MontBella povabila v njihovo trgovino, da pridem predavat. Ko sem živela v Boulderju sem redno hodila na taka predavanja, ker so to pravzaprav njihovi ferajni, kjer se vsi zberejo in kjer se dogaja. Tako se mi je najbolj v spomin vtisnilo predavanje zdaj žal nesrečno preminulega Todda Skinnerja, ki sem ga poslušala z odprtimi usti. To, da bom kdaj sama imela predavanje v Boulderju si nisem niti v sanjah predstavljala. Pripravila sem zanimivo in pestro predavanje, s svojo posebno noto. In je bilo spet odlično! Vedno mi je v največje veselje, če koga s svojo zgodbo in slikami napolnim in zmotiviram za ukvarjanje s tem zame najboljšim športom, dejavnostjo, načinom zivljenja! Dobrih slik pa se je skozi vsa ta leta in odprave ter dneve preživete zunaj nabralo ze toliko da se je kar težko odločiti katere gredo ven in katere ostanejo. In kot da ne bi bilo že vsega dovolj so se ta konec tedna v Aspnu odvijale Winter X Games 2008 in sem se je zgrnilo pol mlade aktivne Amerike. Uf, to pa je bil šus trikov, dih jemajočih vraglij, nevarnih športov in skokov, salt, pa tudi padcev in poškodb. NORO. Ko sem to gledala se mi je zdelo naše plezanje kot šah glede na dinamiko in šus! Res super dobro je bilo gledati vse najstnike in dvajsetletnike kako uživajo v svojih disciplinah, kako navijajo eden za drugega, kako prenašajo slabe furce in drobne osebne zmage ter poraze. Ja, se splača biti dober v nekem športu, ker ti le-ta toliko vrne nazaj!
Slika pa je iz moje zunanje telovadnice, bouldering na Mt. Sanitas nad Boulderjem, kjer sem kot dvajsetletnica preživela številne dneve in dodobra obrusila svoje prste in krepila svoje telo. Spomini ja! Ma je fajn!
|
