Tokrat v finalni smeri nisem doživela fajta do konca, čeprav sem mislila da ga bom. Prav zanimivo je, ker sem kljub vsemu dobro odplezala, a nekako na koncu nisem bila popolnoma zadovoljna, ker me ni navilo in sem bila sposobna priti še veliko dlje. Jaz delujem pač tako, da če vem, da sem dala res vse od sebe, vse česar sem v tistem trenutku sposobna, pa čeprav pri tem zlezem le nekaj metrov, bom na koncu zadovoljna. Človekov um je pač ena zanimiva zadeva.

Ampak gibanje, ugotavljanje kam bi zataknil, kdaj vpel komplet, kje počival, kako sploh začel, samo plezanje - vse to mi je pa res tisto največ! Ko človek krepko "not pade". Ko sem na koncu dobila še pohvalo za dobro plezanje od kanadskih lednih mojstrov kot sta Will Gadd in Guy Lacelle pa sem kar zacvetela.

V letošnji tekmovalni smeri je veliko plezalcem nenadoma odneslo cepin in zato se nas je naslednji dan, po plesnem maratonu na Petzlovi zabavi Dress to Impress Party kar nekaj zbralo pod finalno smerjo. Ampak zanimivo, vsi smo bili iz Evrope: Ines, Jeff, Evgeny, Boris, Manu, Carlos, Pavel in jaz. In je verejtno prav vsakega od nas zanimalo zakaj je v finalu padel tam, kjer je! Smer je tako dan po finalu dobila kar nekaj ponovitev, z ogromnim dinamcem za na konec. Pa je bila duša zadoščena in naša telesa izpraznjena. Plezanje in druženje s samimi asi, ti pa da taksno motivacijo, da ...

Snidenje z vsemi starimi prijatelji je bilo prav veselo, slovo od starih in novih prijateljev pa malo manj. No, upam, da se naslednje leto ali kje drugje spet vidimo! V času festivala se je tukaj zbral dobršen del ameriske plezalne scene. Organizatorji so letos izbrali žlahten izbor predavateljev, med katerimi so se znašli Kelly Cordes (z zanimivim pristopom k predavanju), Steph Koch (tega edinega nisem šla poslušat ker sem imela finale naslednje jutro), Will Gadd (absolutni zmagovalec tako med predavatelji kot po izkušnjah ter dosežkih: navdihujoč) in Josh Wharton (super predstavitev plezanja v Black Canynu).

Med plezalci so se znašli še Steve House, Vince Anderson, Kim Chizmazia (mama 7 mesečne hčerke), Mike Pennings, Freddie Wilkinson, Zoe Hart, Maxime Turgeon, Jeff Lowe, Timmy O'Neil, ... Najbolj osupljivo se mi je zdelo to, da kogarkoli sem vprašala po planih za naslednja leta sem dobila seznam zelj in ciljev! Res impresivno, ti ljudje vedo kam bi radi šli in kaj vse zlezli. A v največji meri te njihove številne odprave krepko podpirajo predvsem močni sponzorji, ter različni skladi in fundacije.

Še bolj zanimivo pa je bilo za tokratno ameriško sceno absolutna premoč plezalcev iz Evrope ali Kanade! Vse prve tri ženske in vsi prvi trije moški so bili tujci, domačini pa daleč zadaj. In tako ni bilo čudno, da smo od organizatorjev in občinstva na zaključni podelitvi poslušali vprašanja kot pa zakaj ste tako dobri?! in zakaj ni nikjer Američanov?! Sledil je urgenten poziv celi ameriški plezalni sceni, da naj začnejo trenirat za naslednje leto. No, bomo videli.

Kaj je še bilo izstopajočega na Ouray Ice Festival 2008?! 250 prostovoljcev, ki so pomagali pri organizaciji ali izpeljavi festivala ter tekmovanja, v 20 minutah z donacijami občinstva zbranih 10.000 dolarjev za razširitev lednega parka, več kot 150.000 galon spuščene vode vsako noč, ki kreira nove ledne sloje, snežne nevihte, temperature vse do -15C, 130 otrok, ki se je v treh dneh prvič spogledalo z lednim plezanjem, več kot 80 plezalnih klinik, močna prisotnost vseh plezalnih firm, 43 nastopajočih plezalcev in plezalk, odlično pripravljene smeri, ...

Ko bi človek le vedel... Tekmovanje si je bilo letos mogoče ogledati tudi v živo in to preko spletne televizije (www.podclimber.net)! Ampak, na srečo niste zamudili vsega, posnetki so se arhivirali in del si še vedno lahko ogledate preko spleta. Če imate absolutno prevec časa, kliknite na: http://www.ustream.tv/search/all/ouray .Če vas zelo zanima malo le poškilite med posnetke, nato pa pojdite raje migat!

Tukaj bi se zahvalila še moji podporni ekipi - Andi, Zali in Ryanu, ki so prišli posebej zame navijat in so mi s tem in z vsem ostalim (letalsko karto, avtom, hranjenjem;-),...) izkazali podporo pri uresničevanju te moje ljubezni do plezanja. In pa mojemu Andreju. Zlati ste!