Če me je bilo kdaj strah iti na tekmo je bilo to letos! Zaradi drobne, prav smesne poškodbice sredi decembra sem malo jenjala trening in tako pred tekmo res nisem točno vedela kje sploh sem. A kot je že jesenski trening pokazal, da sem še boljša kot prejšnja leta je napetost po nekaj metrih plezanja popustila in plezala sem tako kot znam! Vožnja po zasneženih cestah, čez prelaz McClure in skozi snežne nevihte je bila prav sproščujoča, ker je bila moja oprema v prtljažniku. Nato je sledilo prvo presenečenje. Organizatorji so me namestili v lastno hišo, ki jo vsako leto za potrebe tekmovanja donira en Kanadčan. Noro! In potem je sledil trden spanec in jutranji sestanek tekmovalcev ter prvo letošnje plezanje v ledu! A glej ga zlomka, v prvi, ogrevalni miks smeri sem odlomila špico okla in potem sem pet minut pred mojim plezanjem pilila kot nora. S tokratno kvalifikacijsko tekmovalno smerjo smo se morali spopasti prav vsi tekmovalci, tudi največji sponzoriranci. Ko sem se spuščala v kanjon, sploh nisem vedela kaj naj pričakujem. Vedela sem le, da bom dala od sebe vse. Že pogled na prve metre mi je naredil vprašaj v glavi. Sploh nisem videla nobenih grifov, le previsno skalo in nato ledno zaveso, po kateri so proti levo v zrak viseli kompleti. Po prvih metrih sem se skulirala in padla v svoj ritem plezanja. Pa sem kar šla in šla in šla in... Prišla čez vse težave in v zadnji lažji del tik pod vrh. Kar verjeti nisem mogla. Šef tekmovanja Michael se mi je v mikrofon drl, da moram le še vrh vpeti! In ko sem vpela vrh, je koncentracija padla in sem videla kako sem pravzaprav navita! Jaaaa! Do vrha sem zlezla kot druga punca (dan prej je isto naredila le Audrey) in prva v tem dnevu. Za mano je na vrh zlezla še Ines in nekaj moških. Skupno so nas v kvalifikacijski smeri nato razdelili po času in dosegla sem odlično 7. mesto med vsemi. Mislim, da sem svoje cilje že dosegla. Smer je bila prava mikserska, sprva malo skale, nato pa led. Super dobro plezanje, seveda vse na pogled in brez ostrog. Več na http://www.ourayicefestival.com/ Danes je dan počitka in dan obiskov lokalnih vročih vrelcev. Jutri pa spet akcija! V finale se nas je od skupnih 43 nastopajočih plezalcev uvrstilo 17, od tega gre naprej 5 žensk. Plezam kot stevilka 10, nekje med 12h-to in 13-to uro (po tukajšnjem času). Čaka nas jebačka smer, ki bo zapletena za tekmovalce in atraktivna za gledalce: led, skala, led, sodčki in začinjena viseča konstrukcija za konec. Zame pa pride navijat tudi moj slovenski podporni team, Anda, Zala, Ryan in dojenček (ki je še v trebuhu). Hvala vsem za dobre želje in vaše stiskanje pesti - očitno deluje na daljavo! Kaj slikic dobite tekom naslednjega tedna. |
