24. junija sta se Marko Lukić in Andrej v Steno odpravila pogledati kako izgleda Metropolis (VIII+, obv. VII+, 350m). Ker sta želela opraviti "grande turo" sta večer prej naštudirala različne opise težjih smeri v Veliki črni steni Triglavske stene, ter pripravila nekaj klinov, ki so šli z njima. Zaradi goste megle pa sta v zgornjem delu našla le vstop v Čopov steber (VI+, cela stena 1000m). O smeri menita, da ima zelo dober najtežji raztežaj in za naše hribe kar solidno skalo. Opravila sta pravzaprav šele drugo prosto ponovitev, prvo na pogled. Zelo zadovoljna pa sta bila tudi nad svojo odločitvijo, da zlezeta celotno steno, kar je kljub več teže za pasom dodalo vzponu še tisto pikico na i.

Isto soboto sta Tanja in Alenka Lukić prosto ponovili aktualno Parižanko (VI+, 500m) v Debeli peči, ki ponuja odlične razčlembe za zatikanje jebic ali frendov ravno tam, kjer jih potrebuješ. Zelo priporočljiva smer predvsem takrat, ko ni nad teboj nobene naveze,saj se stena po dolgi zimi na nekaterih delih še vedno zgodnje poletno čisti. Žal se je istega dne v okoliških stenah zgodilo toliko nesreč, katerih tragični udeleženci so biuli tudi planinci našega društva. Naslednjega dne si nihče od nas ni želel iti plezat.

Proti koncu tedna smo šli Andrej, Silvo Karo in jaz proti pogorju Mt. Blanca. Najprej smo se v četrtek ustavili na filmskem festivalu v Darfu, kjer je Silvo več sto glavi množici predstavil svojo alpinistično pot. Naslednje jutro smo skozi vročo padsko nižino nadaljevali proti našim obljubljenim stenam ter še isti dan plezali na Courmayerski strani pogorja Mt. Blanca. Vse dni smo spali na najbolj neprijazni italijanski koči Torino ter hodili plezat v Francijo, v t.i. Satelite v območju Mt. Blanc de Tacula.
V petek, 30.6. smo tako Andrej, Silvo in jaz v steni Pt. Adolphe Rey preplezali smer Je veux voir le soleil debout (VII, 250m), ki je imela v drugem raztežaju izrazito tanko poč v kotu in rešilo te je le dobro stopanje. V naslednje jutro so se nam na soncu in nebu brez oblačkov pridružili še Tina Di Batista, ter Milena in Miha Praprotnik.
S Tino sva v soboto, 1.7. ponovili lepo Švicarsko smer (VII Ao, 300m+100m snežnega grabna) v Grand Capucinu. Smer sta prav tako preplezala Miha in Milena, ki sta bila odlična družba. Miha je bil na vrhu "blažen" med tremi ženami, kar se tudi ne zgodi vsak dan. Smer ponuja odlično plezanje po očiščenih počeh, ki zahtevajo od tebe kljub relativno nizki oceni precej naporov. S Tino sva uspeli prosto preplezati vse raztežaje razen tehničnega raztežaja mimo zgornje strehice, za katerega pa itak nevem ali je sploh že doživel prosti vzpon.
Andrej in Silvo sta isti dan v Grand Capucinu ponovila smer L'echo del alpages (VIII+, obv. VII+, 400m; Andrej prosto). Smeri sta dodala sila strahovit prvi raztežaj čez spodnje plošče, s svedrovci na medsebojni razdalji 10m. Sploh Silvo se je o tem raztežaju izrazil zelo spoštljivo, še sedaj pa ni jasno od katere smeri je ta raztežaj. Smer ponuja dobre prehode čez osrednji zelo strmi del stene.
V nedeljo, 2.7. sta Andrej in Silvo v enem izmed bolj slikovitih stolpov Trident du Tacul ponovila smer Eclipse (VIII, obv. VII, 250m, Andrej NP). Smer ponuja ves čas plezanje v strmih počeh, katerih debeline prehajajo od fingerce pa do bolj zajetnih dimenzij. Zaključi se z zanimivim "mantlom", ki ga je potrebno narediti na vršni plato.
Enakega dne sva se s Tino čudili vstopnemu raztežaju najine za ta dan ogledane smeri Bettembourg/Thivierge (VII Ao, obv. V+, 250m) v Pt. Adolphe Rey. Tina se je podala v na pogled izredno strmi prvi raztežaj ocenjen s VII, ki ga je z malo pomočjo trikov uspešno zlezla in najina pot do vrha je bila odprta. Naslednji raztežaji so bili enih lepših kar sem jih plezala v tem pogorju in res smer, ki si zasluži pet zvezdic! Popoldne je Tina morala nazaj v Slovenijo, mi trije pa smo ostali še en dan.
V ponedeljek, 3.7. smo skupaj ponovno plezali Silvo, Andrej in jaz. V La Chandelle smo opravili vzpon v smeri Bonatti/Gallieni (VII+, 200m), v kateri smo se po smeri Tabou izognili najtežjemu raztežaju in tako do vrha povezali konstantno smer težavnosti VII+ in manj. Priporočljiva kombinacija raztežajev, ki ponudi vsega po malo. S tem vzponom smo zaključili naše štiridnevno plezalno bivanje tukaj zgoraj.

Kljub vročini sva plazala tudi v plezališčih, v Kotečniku. V nedeljo 9.7.  je Andrej kljub tropskim razmeram uspel preplezati Ford perFect (8a+). Smer je pravzaprav podaljšek Guernice, katero povežeš vse do vrha.
Tanja je bila kar nekaj časa nazaj (maja) s hitrim vzponom uspešna v Srebrni strehi direkt (7b+).