Tarina zgodba se začne v majhnem tolmunčku nad ledenikom fjorda Erika Rdečega na Grenlandiji, leta 2008. In nadaljuje dokler se od septembra 2013 s pomočjo IVF postopka (izven telesna oploditev zaradi nepojasnjene neplodnosti) fajterka Tara ne znajde na čakanju pri -168 stopinj Celzija v Mariborski bolnici. Marca 2014 Tara naenkrat postane resničnost (vstavitev oplojenega jajčeca) in popotovanje z novimi dogodivščinami se nadaljuje. Zadnji septembrski dan, v torek 30.9.2014 Andrej pride ob 2 h zjutraj s tridnevnega dolomitskega plezalnega izleta (z bolj malo spanja). Ob 2.30 h bodoči mamici začne odtekati plodovna voda in ob 4.30 h že vržem Andreja v resničnost in šok. Ob 5 h smo s puščajočim trebuhom v porodnišnici in na porodni mizi, a k sreči brez popadkov... ravno se je začel 31 teden nosečnosti. Babice so ob sprejemu na urgenci v porodnišnici dejale, da sama ne bova več šla domov... Nato se je začela enotedenska nadaljevanka, ki sva jo z Andrejem vsak dan vzela kot dan več v razvoju male deklice. Najprej je minilo ključnih 48 ur in otročičku so s pomočjo zdravil hitreje dozorela pljuča, nato so se cilji podaljševali in ure ter dnevi in grami kopičili. Prvi porodni popadki so se začeli v petek, 3.10.2014 opoldne. Kar nekaj časa nobena babica ni čisto verjela, da so popadki res prišli zato sem si večino popadkov zapisala, prav tako pa ogromno časa preživela v spremstvu merjenja CTGja in na koncu je nastala zanimiva statistika: - porodna soba 1 (29 ur), porodna soba 4 (16 ur), porodna soba 6 (11 ur), porodna soba 1 (5 ur + 24 ur + 17 ur) - v porodnih sobah sem tako preživela skupaj približno 102 ure, ob štirih obiskih porodnih sob za potrebe spremljanja stanja in poroda, - če se malo pohecam se v 102 urah lahko odvije kar 17 porodov, ki naj bi povprečno trajali 6 ur - od petka, 3.10.2014 do rojstva Tare v torek, 7.10.2014 sem uspela predihati več kot 350 popadkov (obiskovanju joge za nosečnice pri Izidori se imam zahvaliti za odlično predihane popadke in vso pozitivno naravnanost glave, ki je neverjetno pripomogla k dobri porodni izkušnji) - nobeden popadek se ni zgodil na manj kot 10 minut, nekateri so bili v razmiku tudi skoraj ene ure - na nejevero babic sem se s temi popadki uspela sama odpreti do 10 cm - na moje veselje so zdravniki pustili in spodbujali naraven in spontan porod. Porodna izkušnja ni bila preveč stresna ali kakorkoli travmatična. Andrej je bil odličen pomagač, ki se ga je pošiljalo domov na krepčilni spanec čez noč. Na koncu so nama za Andrejevo prisotnost zaračunali en porod, 15 EUR. Andrej je noč po prejemu uradnega računa sanjal moraste sanje, da je bil znesek računa 600 EUR. Fajterka Tara je Apgar test naredila z 9/9. Takoj po porodu so mi Taro dali na prsi, za prve poljubčke. Potem so jo odpeljali na intenzivno nego v 2. nadstropje porodnišnice, kjer jo novopečena starša lahko kadarkoli obiščeva. Tara je že prvi dan preko injekcije v usta dobila moje prvo mleko. Jaz pa sem v naslednjih urah in dnevih spoznavala radosti stiskanja prvega mleka za Taro, katere teža, stanje in vitalnost je odlična. Malecka je v inkubatorju prava frajerka na plaži (sončijo jo proti zlatenici), sploh ko jo sončijo z GrmoStyle Adidas očali. Tretji dan sva se že začeli cartati na recept, šesti dan pa že dojiti. Seveda je za njena starša najlepša! Lep pozdrav vsem iz porodnišnice in sobe 13 (kjer bova prebili še nekaj časa, dokler se naša malecka ne poredi na 2 kg)! Tanja in Tara | 
