Že lani smo se skupaj z Lukići v okolici Livigna okužili z alpskim kolesarjenjem. Letos je bil na programu en večdnevni »Alpenceoss«, križarjenje prek alpskih prelazov na gorskem kolesu. Popotovanje na način »light, (fast) and simple«, takšno kot mi je najbolj všeč.
Čeprav letošnje poletje ni poletje smo z Markom in Alenko v začetku avgusta uspeli uloviti pet dni brez padavin in vsak dan pridno vrteli pedala. Tudi po deset ur na dan kar je prispevalo tudi do slabe tri višinske jure vzponov in prav toliko spustov. Lukića sta tako ali tako že MTB profija, jaz ravno ne, a za vse je bilo prečenje tudi izziv v smislu ali bom sploh zmogel? No šlo je povsem OK , (če pozabim na Markovo vneto ahilovo tetivo) in uživali smo v neverjetnih razgledih, idiličnih cestah, mulatjerah, potkah, sopihali v dolgih in strmih vzponih, še bolj strmih spustih… Prvi dan smo iz Innsbrucka po dolgem in počez prečkali Karwendel, se naslednji dan zagnali v centralnoalpske prelaze do doline Zillertal in na prelaz Tuxerjoch, severno od Olpererja. Se tretji dan spustili do Brennerja ter visoko nad njim uživali v neverjetnih vojaških cestah, pa »skočili« še jurja gor in dol čez Schlusseljoch, tokrat na južni strani Olpererja. Četrti dan je sledil še zasneženi Pfunderersjoch, z 2568m najvišji prelaz naše ture, idiličen spust vse do doline Pustertal, skoraj 2000 m nižje, pa spet vzpon na 1900m visoko Rastnerhutte. Po najboljši nočitvi »ekspedicije« je sledilo razgledno prečenje kopastih vrhov nad dolino Gadental, z idiličnim pogledom na Dolomite in, na žalost ali srečo še zadnji spust, do Brixna.
Če nam je bilo na začetku potovanje tudi malce naporno (utrujenost smo seveda prinesli iz službe), je bil pravzaprav vsak dan lažji, boljši, lepši. Telo počasi postane stroj, glava pa vedno bolj počiva in uživa! Odličen odklop in dopust, vsaj za nekatere!
|