Naša mama Ingica je v decembru dopolnila svojih 70 zim. Na moje veliko presenečenje je na predlog, da jo odpeljem nekam na počitnice imela predvsem eno željo, nekam kjer je sneg. Ker je Andrej daleč na jugu južne Amerike sem se nadejala, da bom jaz vmesni čas preživela nekje v toplih krajih, a ne. Mama si je zaželela smučanje v Chamonixu. In sva šli. Se super imeli, hodili na kavice v popolni smučarski opremi, se vozili z avtobusi, ki so bili ob "pravih dneh" polni lokalnih smučarjev z res debelimi dilcami, si ogledovali bleščeče izložbe, zasnežene ulice in ceste, ljudi vseh barv in navad. Dobrega vzdušja ni pokvarila niti nenavadna otoplitev z občasnim dežjem v dolini, saj smo vedeli, da zgoraj sneži! Skupaj z Matevžem in kasneje še Erikom sva ujeli nekaj res popolnih celc dni. Jaz sem se ponovno malo naužila te neskončno dobre zimske radosti zapisovanja lastnih zavojev v deviško belino. Noro, kot že tolikokrat tukaj. Toliko celca kot je bilo letos za božične praznike pa ne pomnim,... res noro.
Da ni bil zgolj Rajč športni duh naše družine je vedno znova skozi različne športe dokazovala tudi naša mama, pa naj je bila to atletika ali smučanje ter tudi hribi v različnih oblikah. Na spodnji slikici z res jebačkim pogledom na Aig. du Dru in Grandes Jorasses, sva si tega dne, ki je bil ravno 24. december, vsaka sama podarili idealno božično darilo - en čudovit dan, z vzponom na Flegere. Mama je še sebe presenetila z opravljenimi več kot 850m višinci, ki sva jih pospravili v malho tega dne. Čestitke in še na mnoge lepe dni! |
