Čez mesec dni bova že na poti na odpravo v Kanado in priprave so v polnem teku. Podaljšan praznični vikend sva trenirala na Soči. Veslanje seveda. No en dan sva si vzela tudi za plezanje in spoznavanje ene bolj odmaknjenih, pa tudi bolj monolitnih sten Julijcev - SZ stene Planje. Plezanje v smeri Obraz se je izkazalo za prav resno! |
Ja, glede na to, da naju na kanadski odpravi čaka 400km veslanja po deroči reki in da v veslanju ravno nisva najbolj domača, predstavlja veslaški del odprave zagotovo večjo avanturo kot plezalni. Zato sva tokrat dala veslaškemu treningu vsekakor prednost. V treh dneh sva se preizkusila na številnih idiličnih soških brzicah in zares uživala. Kot začetnika hkrati tudi hitro napredujeva in ta občutek je zares fajn! No tudi brez plezanja ni šlo. Že večkrat sva opazovala monolitno SZ steno Planje in končno je prišel dan, ko sva jo potipala od blizu. Izbrala sva Frančkovo smer Obraz, ki v zgornji polovici poteka po najbolj monolitnem delu stene. Plezarija je bila bolj resna kot sva predvidevala, skala pa slabša od visoko zastavljenih pričakovanj (no za Julice še vedno dobra). Tako nama je smer vzela cel dan in postregla z več težkimi raztežaji, dolg sestop pa se je že zavlekel v noč . Najtežji, zadnji raztežaj prek porušenega previsa, kjer ob prostem vzponu na pogled ob moji dolžini rok ni bilo moč vpeti odrešilnega klina, je postregel s krušljivim in slabo varovanim obveznim detajlom, ki je terjal popolno zbranost in odločnost! Uf! Če pobrskam po spominu - ena bolj resnih težkih smeri, ki sem jih plezal v naših hribih! Skico smeri najdete na odlični Petrovi strani Primorske stene! |
