Ko je vse obrnjeno na glavo... Novička je le spisana do konca!
Se tudi vam zdi, da je naše vreme več kot očitno "malce" drugačno?! Tudi vam kravžla lase in spreminja načrte? Nama že! Navkljub vremenu nama je v letošnji pomladi vseeno kar lepo število vikendov uspelo obiskati stene Paklenice, enkrat nama je celo uspelo obiskati stene Križevnika, predvsem pa sva iskala zavetje v previsih plezališč. |
Novička je bila kar nekaj časa v nastajanju, žal. Preveč se dogaja na drugih področjih, tako da za spletno poročanje kar zmanjka časa. Gremo raje migat, kot da še popoldne migam po tipkovnici...
V zadnjih treh mesecih naju je velikokrat opralo od zunaj navznoter ali pa zaradi visoke vlage odznotraj navzven. Prvi obiski letošnje Paklenice, konec marca so bili še vredu, vsi kasnejši v aprilu in maju pa veliko bolj na tanko s ta pravimi pogoji za težke vzpone. Sprva sva z Andrejem plezala z različnimi soplezalci (Mojca Hribar, Matjaž Dušič, Igor Čorko, Marko in Alenka Lukić, Luka Krajnc, David Debeljak), zadnja dva obiska Paklenice pa sva plezala skupaj. Andrej si je letos zadal preplezati še preostalo 8a smer v Anića kuku, ki je še ni "odpikal", smer Agricantus. Smer je leta 2001 kot prvi prosto preplezal Marko Lukić. Smer je Andrej šel dvakrat študirat s starim soplezalcem, vse boljšim in v zadnjih letih izredno našpičenim Zagorcem, Igorjem Čorkom. V času prvomajskih počitnic je Zagorac smer uspel preplezati prosto. Bravo Zagorac! Tako sem šla v maju z Andrejem pogledat tudi to težko smer in seveda navijat zanj, ter grundat zdaj že mojo klasično mantro. A vse ne gre vedno po načrtih. Vlaga v zraku, na skali in na konicah prstov je bila vedno nevzdržna in po dveh poskusih vztrajnega obleganja smeri se je Andrej odločil, da bo ta projekt moral počakati na boljše razmere, na jesen. Ob letošnjih obiskih Paklenice sva preplezala nekaj že večkrat preplezanih smeri kot so Nostalgija, BWSC, KST steber, Klin, Black magic Woman, Kava kod Dinka, Raz za romantike, Infinito, Sedmi kontinent,... in nekatere za naju "nove" smeri Lažnivko, Črni tulipan, Drugi program,.. Ma je še vedno fajn, v tej "naši Pakli". Potem naju je zaradi vremena velikokrat zaneslo v plezališča, enkrat konec maja pa se je le naredilo vreme za v hribe in v predostenju Križevnika sva šla odkrivat za naju nove smeri, preplezala sva smer Žerjavica. Izmed vseh smeri, ki sva jih do sedaj preplezala v Križevniku je imela ta še najbolj smotano skalo za nameščanje premičnega varovanja. Seveda je Andrej dodal (po pomoti?!) malce težjo varianto zadnjega težkega raztežaja nad katero nisem bila preveč navdušena. Pod vrhom naju je začela loviti nevihta, ki je pripomogla k brzinskemu povratku v dolino.
Na sliki Tanja s ta pravim "eko klinom", najdenim v divjih stenah predostenja Križevnika.
|