Ker se trenutno nahajam v ameriški meki smučanja, v Aspnu bi bila prava škoda, če ne bi znala dobro smučat. Letos lahko ob res vrhunskih razmerah rečem samo "Adijo pamet, za znoret dobro smučanje!". Ni čudno, da se mi med smučanjem iz grla valijo veseli kriki zadovoljstva in užitka.

Že takoj po prihodu v Aspen, v tukajšnjo res noro dobro zimo sem zapisala, da se letos pa res splača priti sem na smučarski dopust. Če je bilo v sredini januarja veliko snega, ga je sedaj OGROMNO in zima se tukaj piše z velikim Z.

Sem se nasmučala... ;-)

Aspenska smučišča zajemajo štirje ogromni kompleksi, smučišča; Aspen Mountain, Highlands, Buttermilk in Snowmass. Vse med sabo in z mestom povezuje brezplačen avtobusni prevoz. Cene sicer res segajo kar precej v nebo (dnevna 87 USD), a če ujameš ta pravi pršič in nore razmere je smučarija vredna vsakega dolarja. V letošnji zimi je bilo verjetno prav zaradi ugodnega dolarja v Aspnu presenetljivo veliko Evropejcev, ki so prišli odkrivati užitke tukajšnje smučarske meke.

Najbolj pa me tukaj vedno presune to, da ko je dober sneg, služba ni važna. Takrat gredo vsi smučat ( s telefoni v čeladah sicer)! Če je veliko snega, se zaprejo šole in potem gredo smučat cele familije, ker so otroci pač doma in je smučarija ob takih dnevih itak najboljša. Neverjetno koliko starejših, a fit smučarskih zanesenjakov sem srečala in vsi so kar žareli od navdušenja nad najboljšo zimo v zadnjih 30tih letih, nad smučanjem, nad tem, da živijo v mestu kjer jim je vse to omogočeno. Zato mi na koncu koncev sploh ni bilo čudno, da je bilo vse tako presmučano tudi zgolj dve urci po odprtju smučišč.

Na svojem najbolj priljubljenem Highlansu sem se znašla velikokrat na najbolj nemogoče dneve, a tudi najboljše. Na hrib sem rinila v snežnih neurjih in megli, ki je zredčila peščico smučarskih zanesenjakov in velikokrat na vrhu kar obsedela ob brnečem vetru okoli moje čelade in telesa, s pogledom uprtim nekam v belo daljavo, prazno in sproščeno glavo in dobrim komadom ki je skozi slušalke prihajal do moje zavesti in duha. CARSKI občutek, ko ti je slabo vreme v užitek! In te nevihta ter prihajajoča fronta napolni s toliko energije, da potem ob snegu do kolen in strmini ki ti mestoma jemlje dih samo še juckaš. Res carsko! In potem sem komaj čakala, da grem v slabem vremenu spet po svojo dozo, gor na hrib. Slabo vreme mi je v hribih vedno nekak tak, posebno. Seveda če sem dovolj dobro oblečena in vem, da mi ne bo hudega če me malo prezebe... Ja.

Za konec pa le še to. Če ste smučarski navdušenec, se vam splača vsaj enkrat v življenju okusiti lahkotnost ameriškega snega v dobri zimi! Za sanje se splača živet.